Putin je obupan, vojska demoralizirana, bojni na\u010drti pa so se mo\u010dno spremenili. Za vojno v Ukrajini se porabi veliko ve\u010d denarja, kot je bilo prvotno na\u010drtovano. Zima je pred vrati.<\/p>\n
Ukrajinska vojska medtem napreduje in bele\u017ei zmage. Problemati\u010den razvoj dogodkov za ruskega predsednika. V javnosti se vse bolj pojavlja vpra\u0161anje, ali Vladimir Putin izgublja vojno in kaj bo, \u010de se bo to zgodilo.<\/p>\n
\u201cV tem primeru ne vidim prihodnosti za Putina. Kako se po tem vrne\u0161 k svojim ljudem? Kako se po tem, ko hrano in energijo spremeni\u0161 v oro\u017eje, vrne\u0161 na svetovni oder?\u201d je za DailyMail povedal Alp Sevimlisoy.<\/p>\n
\u201cTo bi pomenilo strmoglavljenje Putina, propad Rusije in za\u010detek novega konflikta med Natom in Kitajsko glede delitve plena,\u201d je povedal Alp Sevimlisoy.<\/p>\n
Navaja, da se mora Zahod za\u010deti pripravljati tudi na to mo\u017enost, da se ne bi zgodilo, da bi se odprlo vrata Pekingu, ki \u017eeli v tem primeru prodreti v Sibirijo, Srednjo Azijo, Afriko in Ju\u017eno Ameriko.<\/p>\n
Kitajska je v teh regijah \u017ee prisotna. Posku\u0161ala bo dodatno okrepiti svojo mo\u010d, takoj ko bo ruski vpliv za\u010del izginjati, pravi Sevimlisoy.<\/p>\n
\u201cKitajska je globalno povezana velesila in proti njej se moramo u\u010dinkovito boriti. Soo\u010diti se bomo morali z njimi,\u201d je dejal.<\/p>\n
Putinove napa\u010dne ocene
\nFebruarja, ko je Putin za\u010del svojo invazijo na Ukrajino, je bil tak\u0161en scenarij te\u017eko predstavljiv. Zahod je mo\u010dno podpiral Ukrajino, vendar so mnogi menili, da njihova zmaga ni mogo\u010da. Mo\u010dna ruska vojska, za katero so takrat ocenjevali, da je druga za ZDA, jih je \u0161tevil\u010dno premagala. Premagala in obkolila s treh strani. Pri\u010dakovati je bilo, da bo Kijev prej ali slej zagotovo padel.<\/p>\n
Potem pa je Putin presenetil svet z ve\u010d napa\u010dnimi ocenami. Vojska je za\u010dela izgubljati moralo, pobuda pa je po\u010dasi pre\u0161la v roke Ukrajincev. Bliskovit napredek proti Kijevu, na katerega je ra\u010dunal Putin, se je upo\u010dasnil, nato popolnoma ustavil in nazadnje dosegel vrhunec v nekak\u0161ni \u201cgesti dobre volje\u201d. V popolnem umiku Rusov, ki so se raje osredoto\u010dili na \u2018osvoboditev\u2019 Donbasa.<\/p>\n
Kljub temu, da so obse\u017eni predeli ukrajinskega vzhodnega industrijskega sredi\u0161\u010da neskon\u010dno bolj primerni za rusko taktiko, so te\u017eave ostale.<\/p>\n
Napredovanje se je ponovno upo\u010dasnilo in nato ve\u010dinoma ustavilo. Ukrajina je nato zadala ve\u010d pomembnih udarcev. Napad na Herson na jugu je iz\u010drpal ruske \u010dete. Ukrajinske sile so nato prebile ruske \u010drte vzhodno od Harkova. Z napredkom so Ukrajinci pospe\u0161ili popoln poraz in velik del okupirane dr\u017eave vrnile pod nadzor Kijeva. To je bil za Rusijo velik \u0161ok.<\/p>\n
Ukrajinski zagon
\n\u201cUkrajinci imajo zagon. Zmagujejo. Toda ta konflikt se ne bo kon\u010dal tako, da bosta obe strani od\u0161li in rekli \u2018to je to\u2019, temve\u010d bo odmeval po vsej Rusiji in regiji. To bi pomenilo, da ruska mo\u010d izginja ne le v Ju\u017eni Ameriki in Afriki, kamor je prej po\u0161iljala pla\u010dance, dajala posojila in gradila infrastrukturo. Ampak tudi v nekdanjih sovjetskih satelitskih dr\u017eavah, kot so Kazahstan, Gruzija in Armenija,\u201d je prepri\u010dan Sevimlisoy.<\/p>\n
Poleg tega bi lahko Rusija sama podlegla notranjim konfliktom, ki jih povzro\u010dajo uporni\u0161ke regije, ki se \u017eelijo odcepiti od nadzora Moskve. Obstaja tudigro\u017enja veljakov iz Kremlja, ki se med seboj spopadajo v boju za Putinov prestol.<\/p>\n
Sevimlisoy je prepri\u010dan, da Putin skoraj ne more pre\u017eiveti poraza v Ukrajini.<\/p>\n
\u201cV tem primeru ne vidim prihodnosti za Putina. Kako se po tem vrne\u0161 k svojim ljudem? Kako se po tem, ko hrano in energijo spremeni\u0161 v oro\u017eje, vrne\u0161 na svetovni oder?\u201d<\/p>\n
Mnogi se spra\u0161ujejo kaj se bo zgodilo, \u010de Putin izgubi vojno
\nNi edini, ki tako misli. Z njim se strinjajo \u0161tevilni svetovni analitiki, ki vse bolj odkrito zastavljajo vpra\u0161anje, kaj se bo zgodilo, \u010de Putin izgubi vojno.<\/p>\n
Menijo, da bo v tem primeru Rusija do\u017eivela \u0161tevilne neprijetne notranje pretrese. Razli\u010dni rodovi vojske se bodo obrnili drug proti drugemu, regije se bodo posku\u0161ale lo\u010diti od dr\u017eave. Nekdanje satelitske dr\u017eave Rusije bodo podporo iskale drugje.<\/p>\n
\u201cMislim, da bo do zloma pri\u0161lo zaradi notranjih konfliktov v obve\u0161\u010devalnih slu\u017ebah in vojski, sile znotraj Rusije pa bodo to izkoristile kot prilo\u017enost , da re\u010dejo: \u201cLahko se bolje upravljamo in imamo dovolj mednarodne podpore, da si prizadevamo za neodvisnost.\u201d<\/p>\n
\u201cTo je vsekakor treba podpreti,\u201d je prepri\u010dan Sevimlisoy.<\/p>\n
Ni zagotovil
\nPast je v prepri\u010danju, da ni nobenega zagotovila, da bo kdorkoli, ki bi lahko zamenjal Putina, manj ekstremen. Mnogi so prepri\u010dani, da je najverjetnej\u0161i naslednik vodja zunanje obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe Sergej Nari\u0161kin. Znan je celo kot ve\u010dji nasprotnik Zahoda kot sam Vladimir Putin.<\/p>\n
NATO mora biti pripravljen tekmovati na vseh prizori\u0161\u010dih, sicer tvega, da jih bo izgubil zaradi vpliva Pekinga.<\/p>\n
Analitiki pravijo, da \u017ee obstajajo znaki, da se za\u010denja odpor.<\/p>\n
Kazahstan, znani zaveznik Moskve, je proti Kremlju vse bolj izzivalen in dr\u017eev.. Sprejel je ve\u010d kot 100.000 mo\u017e, ki so pobegnili pred Putinovo mobilizacijo. Poleg tega vztraja, da je treba spo\u0161tovati ozemeljsko celovitost, \u010deprav neposredno ne omenja Ukrajine.<\/p>\n
Azerbajd\u017ean in Armenija, tudi zaveznika Moskve, se po\u010dasi upirata vplivu Moskve. Zaskrbljenost za\u010denjajo izra\u017eati tudi druge dr\u017eave, ki so doslej tiho podpirale Rusijo.<\/p>\n
Kitajski zunanji minister Wang Yi je pred dnevi v govoru v ZN pozval Moskvo, naj ne dovoli, da bi se ukrajinska vojna raz\u0161irila in naj za\u0161\u010diti legitimne pravice in interese dr\u017eav v razvoju.<\/p>\n
Premier Indije Narendra Modi je, potem ko je bil sprva zelo previden glede konflikta v Ukrajini, izrekel \u0161e drznej\u0161i o\u010ditek in Kremlju dejal: \u201cDanes ni doba vojne in o tem sem vam povedal.\u201d<\/p>\n
Oglasil se je tudi tur\u0161ki predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je opozoril, da je s Putinom govoril na nedavnem vrhu v Uzbekistanu in da verjame, da Putin \u201c\u017eeli, da se to \u010dim prej kon\u010da. Saj je trenutno stanje stvari precej problemati\u010dno.\u201d<\/p>\n
Prav Tur\u010dija je po mnenju Sevimlisoya klju\u010dna za brzdanje Kremlja po Putinovem porazu.<\/p>\n
\u201cRusija se bo morala sprijazniti z dejstvom, da ni ve\u010d svetovna sila, ampak dr\u017eava, katere sistema nih\u010de no\u010de posnemati. Kar bomo videli zdaj je, da bo prevlada te regije odvisna od Tur\u010dije,\u201d dodaja Sevimlisoy.<\/p>\n
Sevimlisoy \u0161e pojasni, da bo to klju\u010d do zahodnega vpliva v regiji in \u0161ir\u0161e v srednji Aziji. \u201cTo je potrebno, ker se bosta Nato in Zahod zna\u0161la v polo\u017eaju, ko bosta morala tekmovati s Pekingom.\u201d<\/p>\n